Zanimivosti‎ > ‎

Teden naglušnih - Konferenca mednarodne zveze naglušnih IFHOH 2018

objavljeno: 21. maj 2018 04:54 avtor: Info Dgnkp   [ posodobljeno 25. okt. 2018 01:46 ]

DOSTOPNOST ODSTRANI VSE OVIRE


Pod naslovom Dostopnost odstrani vse ovire, je v Ljubljani od 7. do 12. maja potekal Teden naglušnih. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je gostila Svetovno (IFHOH) in Evropsko zvezo naglušnih, ob tem pa je organizirala konferenco na pričujočo temo, ki se je je udeležilo več kot sto predstavnikov Društev gluhih in naglušnih iz Slovenije, Evrope ter ostalega sveta.


Za ogled fotoalbuma kliknite SEM.




Tudi mi iz Društva gluhih in naglušnih Južne Primorske smo se udeležili konference, ki je bila v petek, 11. maja, v Ljubljani, v M Hotelu. Naredili bomo kratek povzetek dogajanja.

Po registraciji so sledili pozdravni nagovori. Konferenco je s pozdravnim govorom odprl Boris Horvat, podpredsednik ZDGNS, ki je opozoril na težave, s katerimi se soočajo naglušni v vsakdanjem življenju. Nato nas je pozdravila Ruth Warrick, predsednica IFHOH iz Kanade, ki je, kot največjo prioriteto izpostavila zavedanje o naglušnosti. Meni, da je na tem področju  potrebno bistveno več narediti. Omenila je tudi, da se z naglušnostjo sooča kar 467 milijonov oseb po vsem svetu. Sledil je nagovor evropskega poslanca Marcel ge Graaffa iz Skupine Evrope narodov in svobode, ki je prav tako poudaril pomembnost ozaveščanja o naglušnosti. Nato nas je nagovorila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, ki je povedala, da je v Evropski uniji zabeleženih 80 milijonov naglušnih ljudi. Pravi, da se na ministrstvu zavedajo težav naglušnih na vseh življenjskih plateh. Povedala je, da je Slovenija 25. država v svetu, ki je priznala znakovni jezik kot uradni jezik in omogočila tolmača do 30 ur po lastni presoji. Omenila je Zakon o izenačevanju možnosti in s tem pravico gluhih in naglušnih do tehničnega pripomočka. Prav tako je omenila Zakon o osebni asistenci, ki uzakonja pravico do komunikacijskega dodatka. Ministrica prav, da gluhota in naglušnost nista in ne smeta biti tabu. V pozdravnem nagovoru nas je nagovoril tudi poslanec državnega zbora Jani Möderndorfer, ki je poudaril, da je za gluhe osebe bolje poskrbljeno kot za naglušne ter da 99 % poslancev ne loči naglušnosti od gluhote. Pozval je k večjemu ozaveščanju. Sledil je še nagovor poslanca EU parlamenta, Igorja Šoltesa, ki je prav tako pozval k večjemu ozaveščanju in omenil že sprejete zakone.

Sledili so govori o pravnih podlagah v Sloveniji in Evropski uniji. Prva v tej skupini je bila ponovno Ruth Warrick, predsednica IFHOH iz Kanade, ki je predstavila nekatere ovire. Zanimiva informacija je bila ta, da so nedavno v Nepalu naglušnost definirali zelo ozko - le 85 do 90 dcb, organizacija IFHOH pa jim je pomagala to definicijo razširiti. Tako kot večina govorcev prej, je tudi ona poudarila, da je potrebno dvigovati zavednost o vplivu hrupa na naglušnost. Sledil je govor Dragice Bac, ki je predstavila zakonodajo o invalidskem varstvu v 74 zakonih. Drago Perkič, vodja oddelka za medicinske pripomočke na ZZZS, je obrazložil, kako zagotavljajo pravico do slušnega aparata, ki je krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razložil je, kako lahko naglušna oseba pride do slušnega aparata in omenil, da je pokritost stroškov dejansko zelo majhna in poudaril, da se bodo na tem področju še pogajali. Nato nam je zakonodajo in dostopnost grajenega okolja za osebe z okvaro sluha pojasnila Pavla Koc, sekretarka Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, MOP. Tudi na tem področju se stvari odvijajo in razvijajo v pozitivne smeri.

Po odmoru je sledila razprava o psiholoških vidikih okvar sluha. Prvi predavatelj, Vilijem Ščuka dr.med., zdravnik pediater in psihoterapevt je sestavil predavanje z naslovom Sluh in govor pri oblikovanju osebnosti. Poudaril je, da je slušno prizadeta oseba prizadeta tudi čustveno in ima moten koncept osebnosti, saj je duševnost grajena na čisto drugačnih osnovah, kot sicer. Omenil je odnos do hrane, saj ta zelo pomembno vpliva na razvoj možganov - pomembno je pravo razmerje hranljivih snovi. Tudi gibanje je pomemben dejavnik pri razvoju in ohranjanju duševnosti in pa možganska telovadba. Vsi tej dejavniki pomembno vplivajo na način čustvenega odziva, saj so čustva predstopnja mentalnega življenja. Sledilo je zanimivo predavanje o izgubi sluha in delovnem spominu generalne sekretarke EFHOH iz Danske, Aide Regel Poulsen. Razložila nam je o delovanju možganov, o živčnih pulzih, procesiranju informacij, in reševanju težav. Sledilo je predavanje doc. dr. Janeza Rebola, doktorja medicine iz UKCMB. Njegovo predavanje o kohlearni implantaciji pri odraslih je bilo izčrpno in jasno. Zanimiv podatek je bil, da stremijo k večji avtomatskosti med samimi operacijam. O okoljskem hrupu in javnem zdravju je govorila Sonja Jeram iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Njeno področje dela zajema ugotavljanje hrupa v okolici in njegovega vpliva na komunikacijo in sluh. Po izčrpnih statističnih podatkih je poudarila, kako pomembno je, da okolje opozarjamo na to perečo problematiko, saj je kakovost življenja neprimerno boljša v okoljih, kjer je vpliv hrupa zmanjšan na minimum.

Sledil je dve urni odmor za kosilo. Nato nas je pozdravil Marko Štanta, zaposlen na ZDGNS, s predavanjem Podpora uporabnikom slušnih aparatov na lokalnem nivoju. Poudaril je, da bo čez trideset let naglušnost nekaj povsem normalnega in da se bo naglušnost podvojila. Med predavanjem je omenil veliko zanimivih stvari, predvsem pa, da nas čaka še veliko dela. Za njim je vajeti v roke prevzela doc. dr. Saba Batellino dr. med. iz UKCLJ, ki je razpravljala o vzrokih naglušnosti in gluhosti. Razložila je delovanje ušesa in zvoka, o napakah v ušesih, ki so lahko prirojene ali pa se pojavijo naknadno. Prosila nas je, da naj zdravnike opozarjamo na svoje potrebe in želje, torej da naj govorijo bolj počasi, jasno in razločno. Sledilo je predavanje Darje Pajk, zaposlene v VDC Tončke Hočevar v Ljubljani, kjer dela z odraslimi osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter dodatnimi motnjami. Z izgubo sluha se je spopadla v odrasli dobi po študiju. Naredila je zanimivo raziskavo z naslovom Ozaveščanje delodajalcev o prilagoditvah za naglušne. Izvlečki so bili zanimivi in poučni. Na koncu je sledila razprava in zaključki, ki sta jih pripravila Boris Horvat, med drugim tudi asistent na Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih Gorenjske - AURIS Kranj in Adem Jahjefendić, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.


Vsem predavateljem je bilo skupno to, da je treba na področju raznih problematik, kar se tiče naglušnosti, še veliko postoriti. Strokovnjaki so pokazali veliko znanja, izvlečkov raziskav in pripravljenost na sodelovanje. Konferenca je potekala v sproščenem vzdušju in v prijaznem okolju. Ker je konferenca potekala v dveh jezikih (v slovenskem in angleškem jeziku), so organizatorji poskrbeli, da so tipkarji sproti pisali v obeh jezikih vse, kar so predavatelji povedali. Tudi prevajalci iz prevajalske agencije Alkemist so naredili veliko delo, saj so vseskozi simultano prevajali vsa besedila. Konferenca je bila zanimiva in veselimo se naslednje. Do takrat pa velja: veselo, pogumno in vztrajno na delo!



Oglejte si video, ki ga je posnela SPLETNA TV. KLIK!